Prostovoljstvo

1. oktober 2009

http://bibaleze.si/clanek/malcek/resnicna-zgodba-otroka-pozabila-v-koloniji.html

D v o j i n a

Ker samo v njegovih očeh lahko prepoznaš svojo božansko podobo.

In ker se samo v njenih lahko vidiš polnega in lepega, kakšen si ustvarjen.
Dvojina je prostor TU in TAM, je Zemlja in je Nebo, ki ju poveže v tvoje in njeno Telo.
Dvojina je prisotnost in je odsotnost. Ko si ves z njo in je ona vsa s teboj, in ko si sam in ona sama bolj kot najbolj temno oko.
Dvojina je prihajanje in odhajanje. Prideš, da se nahraniš in se daš, in odideš, da si oddahneš od preobilja.
Dvojina je prazna posoda, da vanjo nanosim svoj JAZ in prineseš TI svojega. Toda vanjo ne moreva nič položiti, če jo polni moj jaz brez tvojega in če vanjo nalagaš svojega, ne da bi hranila prostor za mojega.

Dvojina so rane, boleče in skeleče. A je hkrati edino zdravilo, ki zmore te rane božati in ljubiti. In zato – zaceliti.

Dvojina je potovanje. Čeprav ima začetek, nima konca. In nikoli ne moremo biti gotovi, da je smer prava. Če se vrnemo na začetek, jo bomo zagotovo zgrešili.
Dvojina je za strahopetce, ki si ne upajo na pot sami.
In je za najbolj pogumne, ker edino ti upajo stegniti roko drugemu: »Pojdi z menoj!«

Samo v dvojini se človek obrusi, da je oster kot resnica in mehak kot topla dlan. Tujec drugemu, a njegova najpomembnejša bližina. Bolečina, milost in milina.

(Walter Tubbs)

Vrbova grma

Na bregovih ljubezni

rasteva tiho

v sinje nebo.

Med nama teče

temna reka.

Podobna sva si,

enako naju upogibljejo

želje in skrite strasti.

Ti veš,

kadar spomladi

poženejo moji brsti,

vsa vztrepetam,

ker čutim,

da tvoje veje že zelene.

Kadar poletno sonce

naju razgreje,

željno iztegava

drug k drugemu veje …

O temna reka.

Ko bo jesen

naju trudno sklonila

in z najinih stebel

odpade okras,

v reko bo padalo

tvoje in moje listje,

takrat se združiva

v črnih vrtincih

ti in jaz.

(Saša Vegri)

Ob gongih v barvni svet slepih

V sredo, 25. 3. 2009, na materinski dan, se je v Kavarni Union pod okriljem Založbe Morfem zgodilo posebno literarno srečanje. Osrednja literarna gosta sta bila Zoran Šteinbauer, ki je predstavil roman Ukradeno sonce, in Aksinja Kermauner, ki je pravkar izdala pravljico z naslovom Zgodba o angelu in hudički. Večer je v svojem slogu vodila prav tako pisateljica Nina Kokelj, za več kot odlične glasbene vložke pa je skrbela Mojca Malek, terapevtka in umetnica ter slovenska pionirka zdravilnega zvoka gongov, tibetanskih in kristalnih skled.

AKSINJA KERMAUNER

Ljubezen je gonilna sila vsega, kar je na svetu.

ZORAN ŠTEINBAUER

Včasih ne slišimo krikov, kaj šele šepet.

Kdor ni drugačen, ne živi sebe.

Ljubezen ni nikoli do konca rojena.

Sočutje je sestavni del ljubezni. Je dar, da v človeku prepoznamo sorodnost.

MOJCA MALEK

Meni je sočutje naravno stanje človeka.

Umetnost je poslanstvo širjenja lepote, življenja, sreče ... v svet.

Knjižni sejem v CD 08

Tanja z RTV SLO je poskrbela, da bo slika govorila namesto besed.

www.rtvslo.si/mojvideo/avdiovideo/knjizni-sejem-v-cankarjevem-domu/10011